Katera tehnika za manifestacijo res deluje?

To je vprašanje, ki se pogosto pojavi in vedno znova se vračam k istemu spoznanju.

Največji premiki se ne zgodijo zato, ker najdemo pravo afirmacijo, popolno vizualizacijo, boljši ritual ali še eno metodo.

Zgodijo se takrat, ko začnemo drugače videti in doživljati sebe v enakih oz podobnih zunanjih situacijah.

In ravno tu se večina stvari ustavi...

Ker je veliko lažje iskati naslednjo tehniko, kot pa se ustaviti in biti s sabo.

Zato je pomembno, da se vprašaš:

Ali še vedno iščem nekaj zunaj sebe, kar naj bi končno “sprožilo” spremembo?

Ali pa se spomnim, kdo sem, ko odložim vse, kar nisem?

Tehnika sama po sebi ne ustvarja nove realnosti.

Lahko pa pomaga ostati dovolj dolgo v novi resnici, da jo začneš prepoznavati kot svojo.

Manifestacija nikoli ni samo vprašanje, kako čim bolje vizualizirati, kako visoko vibrirati ali kako “prav” postaviti namero.

Vedno je vprašanje identitete.

Katera ženska sem, ko ne iščem več potrditve, da sem to že?

Kaj je zame normalno?

Kaj verjamem o sebi, o odnosih, o denarju, o življenju?

Kako se odločam?

Kako se vidim, ko nihče ne ploska, in ko še ni dokazov, da se stvari premikajo?

Ker resnična transformacija se ne zgodi v trenutku, ko narediš tehniko...

Zgodi se, ko postane notranje stanje dovolj stabilno, da ne potrebuje več zunanje potrditve.

Zunanji uspehi niso merilo uspešne manifestacije!!

Tvoje notranje stanje, predvsem v situacijah, ki so ti prej aktivirale tesnobo in zamrznitev je.

Zunanje obilje je zgolj posledica notranjega ujemanja.

In notranje stanje je tisto, kjer se vse začne.

Zato vedno manj šteje, katere tehnike uporabljaš.

Veliko bolj šteje, kdo si, ko jih uporabljaš.

Kajti tehnike so lahko čudovita podpora.

Nikoli pa niso bile vir tvoje moči.

Ti si.